Vaš najljubši kinematograf

Zaupajte nam kateri je vaš najljubši kinematograf in ob obisku na www.cineplexx.si, boste hitreje prišli do vaših priljubljenih vsebin.

Zapri

Vaš najljubši kinematograf

  • Cineplexx Celje
  • Cineplexx Koper
  • Cineplexx Kranj
  • Cineplexx Maribor
  • Cineplexx Murska Sobota
  • Cineplexx Novo mesto

Vojna za planet opic

Ocena

Ta film še ni bil ocenjen,
bodite prvi!

Vojna za planet opic

V tretjem poglavju od kritikov pohvaljene franšize Planet opic so Cezar in njegove opice potisnjene v usoden boj z vojsko ljudi, ki jo vodi neusmiljeni Polkovnik. Ko utrpijo opice hude izgube, se Cezar sooči s svojim temačnejšim nagonom in se odloči maščevati svojo vrsto. Ko ju pot končno pripelje skupaj, se Cezar in Polkovnik soočita v bitki epskih razsežnosti, ki bo odločila o usodi obeh vrst in o prihodnosti planeta.

Naslov v izvirniku: War For The Planet Of The Apes
V kinu od: 13.07.2017
Dolžina filma: 140 minut
Država / Letnik: USA/2017
Filmski žanr: Akcijski film, Pustolovski film, Drama
Igralci: Andy Serkis, Woody Harrelson, Steve Zahn, Judy Greer
Režija: Matt Reeves
Distributer: Blitz film & video distribution d.o.o.

Tehnologija

  • Digital 2D
  • Digital 3D

Podroben opis

IGRAJO: Andy Serkis, Woody Harrelson, Steve Zahn in drugi

O FILMU
Ob koncu filma Zora Planeta opic smo Cezarja pustili v trenutku, ko se je pripravljal na neizogiben in silovit spopad s človeštvom; prihodnost njegovih opic je obvisela v zraku, a režiserja Matta Reevesa, ki mu je bila zaupana težka odločitev, kam bo vodila naslednja zgodba v priljubljeni franšizi, niso obhajale takšne zle slutnje kot Cezarja.

Konec koncev se je Reeves pred podobnim izzivom znašel že, ko je s scenaristom Markom Bombackom zasnoval zgodbo prejšnjega filma. V Zori se je moral Cezar soočiti z izzivi zunaj in znotraj lastnih vrst, saj je njegova opičja skupnost, ki se je razcvetela v gozdovih Muir na drugi strani mosta Golden Gate v San Franciscu, naletela na obupane in obupavajoče posameznike človeške vrste, ki so bili preživeli smrtonosni virus in so skušali obnoviti svojo zdesetkano družbo. Vneli so se prepiri; Cezar je podcenil sovraštvo, ki ga je do človeštva gojil eden njegovih najzaupnejših namestnikov Koba zaradi poskusov, ki so jih bili izvajali na njem, in na koncu je bil Cezar prisiljen zagrešiti enega najhujših grehov opičje družbe – »opica ne sme ubiti opice« – kar je neizogibno zanetilo tragično vojno med ljudmi in opicami.

Gledalci so to čustveno popotovanje dobro sprejeli in Zora je bila izjemen uspeh. Po pičlih nekaj mesecih, da si nabereta novih moči, sta Reeves in Bomback začela snovati novo poglavje legende o Cezarju. Za oblikovanje novega filma sta prosila za dovolj časa – in ga tudi dobila – in se posvetila scenariju, ki bi za mnogo katerega scenarista pomenil uresničenje sanj: »Dobila sva filmsko dvorano v studiih Foxa, kjer sva del dneva debatirala, drugi del pa si ogledovala filme. Gledala sva Most na reki Kwai, pa Apokalipsa zdaj, gledala sva The Outlaw Josey Wales, Nesproščeno, vse filme iz franšize Planet opic, pa Imperij vrača udarec…,« razlaga Reeves. »Neverjetno zabavno je bilo, a tudi poživljajoče. Rasizkovala sva, kakšen naj bi bil vojni film. Kajti povsem jasno nama je bilo vsaj eno: da bo to film, v katerem se opice znajdejo v vojni, na pragu katere smo jih pustili v Zori.

Vojna za Planet opic se začne dve leti po dogodkih v predhodnem filmu; Cezarjeve opice so v hudem položaju: umaknile so se v gozdove, kjer se nenehno spopadajo z človeško vojsko, ki ji poveljuje neizprosni polkovnik McCullough (Woody Harrelson). Opice utrpijo strašanske izgube in Cezarja prizadene sleherna srt. Reeves je želel še bolj intenzivno zgodbo in pri tem izpostaviti Cezarjevo potovanje, hkrati pa z preseči okvire in širino vseh dosedanjih filmov iz franšize. »Film je precej mogočnejši kot kateri koli iz te generacije franšize – hkrati pa ohranja njeno bistvo, torej čustveno pripoved o Cezarju in njegovih opicah,« pravi režiser. »Kako na tako velikopotezni podlagi vseeno poudariš intimno bistvo? Leanov Most na reki Kwai je bil na primer prikladen navdih za to, saj gre predvsem za spopad volje dveh posameznikov, in na nek način je zgodba o Cezarju in polkovniku natanko to… Gre za osebno tveganje in na nitki visijo življenja opic. In v takšnem slogu sva sanjarila in preigravala zamisli, pa se je scenarij sestavil kar sam od sebe. Razveseljujoč proces je bil.«

Tudi Andy Serkis, ki je Cezarja na platnu obudil že leta 2011 v Vzponu Planeta opic, prvem iz novega zagona franšize, se je veselil napredovanja lika: »Zdaj – ker sem igral Cezarja od novorojenčka pa do tega trenutka – smo pravzaprav v podobnem položaju kot Linklaterjev film o odraščanju Fantovska leta (Boyhood); zame so to Opičja leta (Apehood)!

Cezar, ki se je povzpel do položaja nespornega vodje opic, se tu znajde v novi vlogi – v vlogi vojaškega poveljnika. »Še dalje se razvija,« nadaljuje Serkis, »in težave, s katerimi se mora soočiti, so velikanske. Opičja skupnost, ustanovljena na začetku, ki je je zacvetela v Zori, je zdaj zdesetkana. Cezar izgublja vojake in se znajde v nepričakovanem položaju, saj izgublja tudi lastne vrednote. Ta film se ukvarja predvsem z njegovimi notranjimi boji, da ohrani svoj moralni kompas, saj gre za zanj osebne in boleče dogodke, ki ga poženejo na pot pogube.«

Serkis ne more prehvaliti režiserja, s katerim je sodeloval že pri Zori in s katerim je našel skupen jezik glede tega, kako Cezarjevo zgodbo podati kar se da najbolj čustveno. »Prekrasen je, sijajen,« je navdušen igralec. »Res sem srečen, da spet delam z njim. Všeč sta mi njegova družba in njegova energija – pristen je. Povsem razume metaforo teh filmov in do njih goji pravo strast. Liki so mu prirasli k srcu. Do obisti jih pozna. Pri tem pa velik poudarek daje igralcem samim, kar pri podobnih filmih ni nekaj samo po sebi umevnega. Običajno slišiš, No ja, veliko je akcije, vso to tehnologijo imamo… In potem smo vsi sužnji takšnega razmišljanja; Reeves to obrne na glavo in daje poudarek igri in igralski upodobitvam.«

Pri tem seveda pomaga vse bolj napredna tehnologija za zajemanje telesnih in obraznih izrazov, in igralci se dejansko lahko še bolj osredotočijo na upodobitev svojih vlog. A hkrati s čarobnostjo tehnologije se širijo tudi zahteve in pričakovanja glede nje. Pri Zori so se izzivi raztezali od deževnih gozdov Vancouvra do pripeke New Orleansa, v tej zadnji dogodivščini pa so bili še večji – med drugim snemanje sredi strupene zime v Vancouvru. »Tokrat se podamo v sneg in se spopadamo s precej skrajnimi razmerami, že kar se tiče preizkušanja opreme,« pravi svetovalec za posebne učinke Dan Lemmon, ki je delal že pri Vzponu, Zori in nekaterih drugih zahtevnih projektih, kot sta Jacksonova trilogija Lord Of The Rings in Cameronov Avatar. »To je bil bržkone največji izziv. Imamo namreč več likov, nove igralce, zgodba nas popelje v nove pokrajine.« In glede na to, da je v ospredju dramatičen zaplet, film ponuja tudi spektakularne prizore spopadov, skozi katere se ljudje in opice pogrezajo v čedalje hujši konflikt. »Imamo obilo prizorov bitk in eksplozij,« nadaljuje Lemmon. »Opice so v ospredju, a ker gre za po-apokaliptični svet, je temu primerno tudi okolje. Pravzaprav je prizorišče skorajda dodaten lik v filmu in ima svoj čustven naboj.«

Poglabljanje v filmske epe Davida Leana in klasične vesterne je Reevesu dalo vizijo, kako zastaviti podobo filma: »S samo obliko zgodbe, prizorišči, tehnologijo in 65mm kamerami smo zajeli precej obširnejšo zgodbo,« ve povedati producent Dylan Clark. »Videli smo poskusne posnetke s 65m kamero brez osvetljave, in neverjetno veliko zajame. Matt se je naravnost zaljubil v podobo, tako da mi je bilo povsem jasno, da bomo morali dognati, kako to uporabiti.« Clarkove besede dokazujejo skupno stremljenje celotnega produkcijskega moštva franšize, da je vsak film boljši. »Nenehno si prizadevamo biti kar se da ambiciozni,« pravi. »Zadnji film smo posneli v 3D, tega snemamo s širokimi objektivi. Več imamo zunanjih prizorišč, večja so, imamo sneg. Z zajemanjem telesnih in obraznih gibov so že posneli kak delček v snegu, tako obširno pa še nikoli. Naš namen je, da gledalcem ponudimo kar se da najbogatejšo vizualno izkušnjo, a z liki in tematiko, ki ubira na čustvene strune.«

In precej novih likov je. Cezar s svojimi opicami skozi film nepričakovano naleti na inteligentno opico, ki ni bila del Cezarjeve prvotne skupine v San Franciscu. To dobrodošlo presenečenje v mitologiji franšize upodablja Steve Zahn, ki svoj lik opisuje kot nekoga, ki se je vestno pripravljal na kataklizmo; preživel je ob predmetih, ki jih je bil nabiral nalašč za preživetje.

Zahn je tokrat prvič delal z zajemanjem premikov in se prvikrat spopadel z vlogo opice, je pa hvaležen za celoten že vzpostavljen sistem. »Sploh nisem vedel, kaj naj pričakujem!« se nasmeji. »Če sem pošten, sem bil silno živčen. Skrbelo me je, saj je kar zastrašujoče priti k projektu, ki je kot franšiza že dobro naoljen stroj, ljudje vedo, kaj počno, ti pa moraš 'uleteti'… Da ne omenjam dejstva, da moraš igrati opico.« To, da je lahko opazoval Serkisa in Terryja Notaryja, Serkisovega soigralca in strokovnjaka za upodabljanje opic, »je bilo izjemno. Že takoj so mi dodelili Terryja, ki je sijajen učitelj. V hipu te začuti, natanko vidi, česa si sposoben s telesom in kako deluješ, potem pa iz tebe izvabi najboljšo upodobitev. Z Andyjem sta carja, kar se tiče tovrstne igre, in sijajna igralca.« Hkrati priznava, da je bilo nošenje oblačil in čelad lažje, kot si je bil predstavljal. »Lahko nakladaš, kar ti pade na pamet, ampak dokler se tega dela ne lotiš sam, se ti niti sanja ne, kaj vse to zahteva. Mislim, da me je najbolj presenetilo, da sem si predstavljal, kako se bom moral truditi, da se otresem občutka prevlade tehnoloških pripomočkov, in kako bom moral skušal odmisliti stvari, ki jih nisem vajen. Pa je naravnost neverjetno, kako malo sem se vsega skupaj sploh zavedal. Svoje delo sem opravljal kot vedno, kot pri drugih filmih, z drugimi igralci, drugimi liki. Tehniki so krasni. Ko te enkrat priključijo na tisto mašinerijo, čisto pozabiš nanjo. Skoraj tako je, kot bi imel na sebi kostum.«

Poleg Woodyja Harrelsona, Serkisa, Notaryja in Zahna igrajo še Karin Konoval, Michael Adamthwaite, Judy Greer, Max Lloyd-Jon in Gavriel Chavarria. Poleg Dylana Clarka so producirali Peter Chemin, Rick Jaffa in Amanda Silver, izza kamer pa velja omeniti še direktorja fotografije Michaela Seresina, scenografa Jamesa Chinlunda in kostumografinjo Melisso Bruning. Glasbo je zložil Michael Giacchino.

Vsi sporedi predvajanj

Spletni nakup, Rezervacija Spletni nakup, Ni rezervacije Nakup le na blagajni Rezervacija ni možna

Vaše mnenje

Tukaj lahko zapišete vaš komentar.

Če želite uporabiti to funkcijo, morate biti prijavljeni.Če še niste uporabnik, se registrirajte tukaj.


Komentarji uporabnikov

pinkfranc, 22.07.2017

Redko se zgodi, ko je predremajke boljši od originala

Kot trilogija je na najboljši način prikazala neverjetno in dobro ozgodbila že od začetka vsem znan konec (ko so opice inteligentna bitja, človek divjak nezmožen govora). Razlog kako do tega pride, je bil prikazan na najbolj logičen način skozi vse tri dele (če je to sploh možno v ZF), ob tem je pa film ohranjal še nek svoj edinstven podpis. Mi je pa ta tretji del bil na trenutke malce dolgočasen, ampak mogoče je bil razlog pri meni, pač tak dan.

dominic66, 19.07.2017

Dobra zgodba, dobre pod zgodbe, super efekti. Vizualno zelo čustvene podobe, fantastična mimika opičjih obrazov.Ampak z mojo sogledalko nama je vseeno nekaj manjkalo...

seprau20, 18.07.2017

Velika sporočilnost človeštvu.

Ne morem prehvaliti celotne trilogije, ki je zaznamovala dojemanje sveta mnogih ljudi po svetu. Sporočila, ki jih film daje v razmislek človeštvu so na nek način opozorilo. V vsakem od nas je kaj dobrega in tudi slabega. Percepcija, da je nekaj za nekoga dobro, samo zato, ker je to naša percepcija, še ne pomeni, da je dobro tudi za drugega. Ljudje prekašamo same sebe, s tem, ko želimo imeti vsega še več, biti še boljši, dosegati nemogoče, na koncu bo to tudi morda naš resnični konec. Govorim seveda o umetni inteligenci. Pravim, ogromno sporočil, ki jih ni moč spregledati. Odličen film, priporočam!!

Prikaži več Prikaži manj